Kognitivna disonanca povprečnega potrošnika

July 20, 2020

l

Nina Krohne

Vejžde

Bilo je nekje okoli leta 2006 ali 2007, ko smo si devetošolci OŠ Save Kladnika Sevnica v kinu ogledali film Neprijetna resnica, ki ga je v duhu ameriških predsedniških volitev predstavil Al Gore. 

Takrat se je marsikateri izmed nas prvič začeli zavedati kaj se dogaja z našim planetom, in da udobno življenje, ki ga živimo morda ni tako samoumevno. Piše se leto 2019 in v vsem tem času je večini postalo prav dobro jasno, da če bomo vztrajali v naših potrošniških navadah, bomo slišali zadnje premike kazalcev ure našega planeta Zemlje. V tem času pa so nam postale jasne tudi druge neprijetne resnice, ki se močno povezujejo z našimi potrošniškimi navadami. Slabo vest čutimo, ko si nadenemo novo obleko, saj vemo, da v sebi nosi suženjsko delo močno slabo plačanih šivilj v Bangladešu ali ko kupimo nov telefon, saj ima pridih otroškega mučenja pri kopanju kobalta v Kongu, pa ko kupimo čokolado, kavo, avokado, čips in še bi lahko naštevali. 

  

Leon Festinger je to stanje poimenoval kognitivna disonanca. Gre za razkorak bodisi med našimi čustvi in mislimi, bodisi mislimi in vedenjem ali čustvi in vedenjem. Njegova teorija pravi, da posamezniki želimo zmanjšati kognitivno disonanco, zato prilagodimo eno izmed teh treh komponent – čustva, misli ali vedenje. Kako torej shajamo s kognitivno disonanco, ki je nastala z zavedanjem, da z našimi potrošniškimi navadami uničujemo številna življenja na drugi strani planeta, kmalu pa bomo uničili tudi naša oz. življenja naših potomcev? 

Zdi se, da se z to disonanco spopadamo zelo različno. Marsikdo, predvsem med mladimi, se je te kognitivne disonance lotil z aktivizmom in tako svoje vedenje poskuša poenotiti s svojimi mislimi. Za marsikoga pa je sprememba vedenja prevelik izziv in je svoje misli poenotil z vedenjem, ter v toku vsakdanjih opravil to zavedanje uspešno potlačuje, ali pa si reče »Saj ne vemo, da je to res!«. Večina izmed nas pa je nekje vmes. Znašli smo se v limbu nakupovalnih navad, ki so pridobile grenak priokus. Dobro pa se počutimo, ko namesto Zare ali H&M izberemo Staro šolo, ali pa namesto v trgovino, odidemo na tržnico, namesto plastične embalaže, izberemo stekleno in tako naprej. Majhna dejanja za katera se včasih zdi, da je blaženje naše kognitivne disonance njihov edini namen. Vendar zavedamo se, da več kot se nas bo s kognitivno disonanco spopadalo tako, da prilagodi svoje vedenje, več možnosti za spremembo imamo. Vsi imamo torej izbiro, da namesto, da prilagodimo misli in iščemo izgovore, poskušamo prilagoditi svoja dejanja in z malimi dejanji »reševati svet«. 

Written by Nina Krohne

Komentarji

0 Comments

Submit a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Ostali
članki

Blog categories

Pomoč deklici Lini

Pomoč deklici Lini

Deklica Lina je stara 5 let. Vendar še ne govori. Rodila se je precej prehitro, že v 24. tednu. Imela je tudi sestro dvojčico, ki je nekaj dni po rojstvu zaradi prehudih zdravstvenih težav umrla. Lina pa se bori. Tudi sama ima en kup težav, a se ne da. Njeni starši so...

Družabne igre

Družabne igre

Kot otroci smo se vrjetno najprej naučili igre z zelo pomenjljivim imenom – Človek, ne jezi se! No, danes poznamo številne družabne igre, ki so primerne tudi za tiste, ki se še vedno radi igramo, čeprav nismo več otroci. Med zanimivejše sodijo razne strateške igre, ki...

Revija Vejžde December

ServicesVestibulum ac diam sit amet quam vehicula elementum sed sit amet dui. Donec sollicitudin molestie malesuada. Donec rutrum congue leo eget malesuada. Vestibulum ante ipsum primis.Vestibulum ac diam sit amet quam vehicula elementum sed sit amet dui. Donec...

Kultura potrošništva

Kultura potrošništva

POTROŠNIŠTVO mnogi doživljajo kot stranski produkt našega časa, ki ga pogosto obravnavamo kot postranski koncept, nekaj česar se morda želimo znebiti. Le redko ta koncept obravnavamo kot osrednji element naše kulture. Mogoče je to zato, ker se lastno kulturo preveč...

7 NASVETOV kako NE postati potrošniški manijak

7 NASVETOV kako NE postati potrošniški manijak

Ceneje ni vedno bolje. Razumem, da je majica v trgovini, ki nosi ime po enem največjih mest na svetu 5€, tista znamke Tom Krojač pa 20€. Vendar boste prvo lahko oblekli približno 4-krat (lahko tudivečkrat, ampak saj veste, petič bo že »za doma«), drugo pa boste nosili...

Kupujem torej sem

Kupujem torej sem

Ali si to priznamo ali ne, potrošništvo je danes eden izmed prevladujočih načinov življenja, katerega namen je kopičenje in potrošnja materialnih dobrin ter doživetij. Kako se torej spopasti s potrošniško miselnostjo?  Danes vsaj v večjem delu sveta živimo v družbi...

Trajnostne svečke

Trajnostne svečke

Uspelo nama je! S prostovoljko Nino sva v Sevnici organizirali zabavno delavnico za otroke o izdelavi trajnostne svečke. Kaj sploh je trajnostna svečka? To je svečka, za katero človek porabi le majhno količino naravnih virov, še bolje je, da surovine reciklira. Naša...

Božično darilo

Božično darilo

Nekega decembrskega dne je Nina razmišljala, kaj bi podarila svojima staršema za Božič. Odhitela je do svojega bratca Tilna in ga vprašala: »Tilen, ali veš kaj bova mamici in očku podarila za Božič?« »Ne vem. Lahko greva pogledat v trgovino in se bova skupaj kaj...

Pogled z druge strani

Pogled z druge strani

Kako dobro vemo, da je dobro opraviti naš nakup z zdravo mero razuma, če nas že denarnica ne omejuje. Kako žalostno, da se meje razuma po svetu razlikujejo. Poglejmo z druge strani, kjer stojijo v vrsti proizvajalci. Pustimo lastnike in šefe, ki jim leti denar v žepe....

Prijavite se na naše novičke in ne zamudi naslednje izdeje