Kognitivna disonanca povprečnega potrošnika

July 20, 2020

l

Nina Krohne

Vejžde

Bilo je nekje okoli leta 2006 ali 2007, ko smo si devetošolci OŠ Save Kladnika Sevnica v kinu ogledali film Neprijetna resnica, ki ga je v duhu ameriških predsedniških volitev predstavil Al Gore. 

Takrat se je marsikateri izmed nas prvič začeli zavedati kaj se dogaja z našim planetom, in da udobno življenje, ki ga živimo morda ni tako samoumevno. Piše se leto 2019 in v vsem tem času je večini postalo prav dobro jasno, da če bomo vztrajali v naših potrošniških navadah, bomo slišali zadnje premike kazalcev ure našega planeta Zemlje. V tem času pa so nam postale jasne tudi druge neprijetne resnice, ki se močno povezujejo z našimi potrošniškimi navadami. Slabo vest čutimo, ko si nadenemo novo obleko, saj vemo, da v sebi nosi suženjsko delo močno slabo plačanih šivilj v Bangladešu ali ko kupimo nov telefon, saj ima pridih otroškega mučenja pri kopanju kobalta v Kongu, pa ko kupimo čokolado, kavo, avokado, čips in še bi lahko naštevali. 

  

Leon Festinger je to stanje poimenoval kognitivna disonanca. Gre za razkorak bodisi med našimi čustvi in mislimi, bodisi mislimi in vedenjem ali čustvi in vedenjem. Njegova teorija pravi, da posamezniki želimo zmanjšati kognitivno disonanco, zato prilagodimo eno izmed teh treh komponent – čustva, misli ali vedenje. Kako torej shajamo s kognitivno disonanco, ki je nastala z zavedanjem, da z našimi potrošniškimi navadami uničujemo številna življenja na drugi strani planeta, kmalu pa bomo uničili tudi naša oz. življenja naših potomcev? 

Zdi se, da se z to disonanco spopadamo zelo različno. Marsikdo, predvsem med mladimi, se je te kognitivne disonance lotil z aktivizmom in tako svoje vedenje poskuša poenotiti s svojimi mislimi. Za marsikoga pa je sprememba vedenja prevelik izziv in je svoje misli poenotil z vedenjem, ter v toku vsakdanjih opravil to zavedanje uspešno potlačuje, ali pa si reče »Saj ne vemo, da je to res!«. Večina izmed nas pa je nekje vmes. Znašli smo se v limbu nakupovalnih navad, ki so pridobile grenak priokus. Dobro pa se počutimo, ko namesto Zare ali H&M izberemo Staro šolo, ali pa namesto v trgovino, odidemo na tržnico, namesto plastične embalaže, izberemo stekleno in tako naprej. Majhna dejanja za katera se včasih zdi, da je blaženje naše kognitivne disonance njihov edini namen. Vendar zavedamo se, da več kot se nas bo s kognitivno disonanco spopadalo tako, da prilagodi svoje vedenje, več možnosti za spremembo imamo. Vsi imamo torej izbiro, da namesto, da prilagodimo misli in iščemo izgovore, poskušamo prilagoditi svoja dejanja in z malimi dejanji »reševati svet«. 

Written by Nina Krohne

Komentarji

0 Comments

Submit a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Ostali
članki

Blog categories

Odgovorno potrošništvo

Odgovorno potrošništvo

Mesec december je kot nalašč za razmišljanje o našem nenehnem nakupovanju.  Celoten mesec bi namreč lahko nesramno proglasili prav za mesec nakupovanja, čeprav Celoten mesec bi namreč lahko nesramno proglasili prav za mesec nakupovanja, čeprav ga veliko raje...

Potrošništvo

Potrošništvo

Oglaševanje in z njim potrošništvo nas čedalje bolj »omamljata«. Sploh se ne zavedamo, kaj kupujemo. S tem kopičimo nepotrebne stvari, ki jih sploh ne potrebujemo. Vloga potrošništva se zadnje čase oddaljuje od prvotnega pomena, torej od naravnih potreb, zato...

Pravice potrošnikov

Pravice potrošnikov

Kupili ste izdelek, ki se je že kmalu po tem, ko ste ga začeli uporabljati, pokvaril. Kaj lahko storite namesto tega, da izdelek vržete v koš? Vaše pravice varujeta dva instituta – garancija in stvarna napaka garancija in stvarna napaka. Vaše pravice pa urejata Obligacijski zakonik in Zakon o varstvu potrošnikov. 

testni članek 1

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam eu sapien vitae turpis finibus tincidunt in eget neque. Nam ac consequat nulla. Cras ultricies fermentum ullamcorper. Pellentesque vitae nisl consectetur, laoreet eros et, lacinia diam. Donec vulputate...

KOGNITIVNA DISONANCA POVPREČNEGA POTROŠNIKA

Bilo je nekje okoli leta 2006 ali 2007, ko smo si devetošolci OŠ Save Kladnika Sevnica v kinu ogledali film Neprijetna resnica, ki ga je v duhu ameriških predsedniških volitev predstavil Al Gore. Takrat se je marsikateri izmed nas prvič začeli zavedati kaj se dogaja z...

7 NASVETOV kako NE postati potrošniški manijak

1.Ceneje ni vedno bolje. Razumem, da je majica v trgovini, ki nosi ime po enem največjih mest na svetu 5€, tista znamke Tom Krojač pa 20€. Vendar boste prvo lahko oblekli približno 4-krat (lahko tudi večkrat, ampak saj veste, petič bo že »za doma«), drugo pa boste...

KUPUJEM TOREJ SEM

Ali si to priznamo ali ne, potrošništvo je danes eden izmed prevladujočih načinov življenja, katerega namen je kopičenje in potrošnja materialnih dobrin ter doživetij. Kako se torej spopasti s potrošniško miselnostjo? Danes vsaj v večjem delu sveta živimo v družbi...

Prijavite se na naše novičke in ne zamudi naslednje izdeje